Struktura vrta

 

Dornavski vrt je celovito umetniško delo, premišljena krajinska kompozicija vrtnih programov po vzoru francoskih in avstrijskih vrtnih umetnin, ki spretno uporabljajo krajinske danosti: agrarno okolico in valovito gričevno obrobje Slovenskih goric, ki deluje kot oddaljeni zaslon (gričevje s cerkvama na Polenšaku in Desterniku). Kompozicijo povezuje ok.1700 m , dolga os v smeti JV-SZ. Uporabljene so zakonitosti baročne prostorske perspektive: iluzija neskončnega prostora. Gre za pastoralno vsebino za zidovi. Na obeh skrajnih točkah osi krščanski svetniški plastiki, znotraj posvetna vsebina, pretežno iz antičnega sveta. Baročni vrt ni več srednjeveški "hortus conclusus" s svojo marijansko simboliko, pač pa ponuja obiskovalcem vrsto umetniških užitkov. Grški vrt je bil prostor kontemplacije, rimski vrtovi so vspostavili dialog z naravo, gradili svet simbolov in alegorij, v renesansi so povezovali likovne prvine arhitekture, botaničnih in zooloških prvin, kar so opremili z dogajanjem. V baroku pa se vrt spremeni v univerzum idej in znanj, postane gledališče.

Okoli 1681 za obzidjem okrog graščine sadni vrt, kasneje preoblikovan v renesančnem načinu. Glavno preoblikovanje sredi 18. stoletja. Simon povoden 1825 piše o vrtnarju Rosenbaumu, ki je dornavski vrt opremil z rastlinjem po francoskem vzoru in uredil "čudovit" sadovnjak. Rosenbaumov prispevek je povsem neraziskan, verjetno pa ni bistveno spremenil baročnega koncepta. Ok. 1900 nekaj sprememb uvede češki vrtnar Vaclav Vavra, a tudi on ne spremeni baročnega koncepta. Zid na južni strani so spremenili v slopasto ograjo - predvrt je postal odprt za zunanje opazovalce. Na zahodni strani zven kompleksa je zasadil manjši park z eksotičnimi drevesi po takratni modi.

Po 2. vojni je bilo izsekanih veliko dreves, v območje parka pa je posegla kmetijska dejavnost. V območju gozda je nastala plantaža lesno donosnih dreves. Uničeni so bili oranžeriji, sadovnjak in gospodarski vrt.

Avtor vrta oz. vsaj njegove baročne predelave je bil verjetno Jožef Hueber. Na elementih vrtne arhitekture je opaziti podoben stilni pristop kot na osrednji stavbi. Arhitekt je interier povezal z eksterierom (motiv na tapetah v obeh družabnih sobah v 1. nadstropju). Dornavski vrt je idealizirana podoba narave znotraj vrtnega obzidja.